Turistična skupnostVukovarsko-srijemske županije

   

Gastronomija

Okusite zlato Hrvaško

Kuhinja vzhoda Hrvaške je začinjena z lepotami in mukami stoletnih zgodovinskih dogodkov, življenjskih viharjev domačinov in priseljencev, vplivov osvajalcev in sosedov. Hrana, skuhana na tihem vetrcu vsakodnevnega življenja, letnih in življenjskih vaških navad, mestnih in plemiških novosti, bo zadišala vsakemu popotniku z arhaičnostjo prazgodovinskega žara, preprostostjo in domišljijo vaških jedi, prehranjevalnimi navadami in recepti turških vladarjev, gurmanskim sijajem avstroogrskega cesarstva in nemško-madžarskimi donavskimi kulinaričnimi posebnostmi. Zato ni čudno, da vas bodo z daleč znano slavonsko gostoljubnostjo pričakali s pečenim odojkom, trganci s skuto in ocvirki, domačim kvasnim kruhom, kulenom in klobaso s poprom slavonske avtohtone svinje fajferice. Tukaj boste našli tudi podonavske moške specialitete iz kotla, kot je ribji paprikaš ali čobanac, sušenega krapa ali krapa, pečenega na t. i. rašljah, vse dobro začinjeno z domačo mleto papriko. Še začeli ne boste, pa se bo pred vami že znašel znan iloški ćevap turškega naziva z madžarsko omako in kot cekin zlata zlivanka s črno slivovo marmelado. Da o znanem, v neskončnost dolgem seznamu jedi iz kokošje obare z domačimi rezanci do listarićev (podobno miškam), maslenicah (slana pita s skuto) in proščenjskem pecivu niti ne govorimo. Seveda vam bo vse več kot teknilo, saj vam ne bodo dali jesti, dokler ne boste z njimi spili šilca dišečega slivovega žganja za boljši apetit. In medtem ko boste prek hrane vpijali vso dobroto in domačnost tega območja, bo gostitelj z vami izmenjeval zdravice z znanimi vini blagih obronkov Fruške gore, ki prav na tem mestu objema prostrano Panonsko nižino.

Zanimivosti

Slavonija slovi kot hrvaška regija, v kateri se že od nekdaj največ je, še posebej meso. Ste vedeli, da so meso do polovice 20. stoletja jedli samo dvakrat tedensko – ob četrtkih in nedeljah? Kdo bi rekel, da so bili Slavonci v preteklosti večkrat lačni kot siti in da so ob posebnih življenjskih in letnih običajih iskali priložnost, da pogostijo sebe in svoje goste. Ste vedeli, da so v nekaterih delih Slavonije županijske oblasti prepovedale vaške gostije, saj so menile, da so prav te povzročile revščino v vasi?

Slavonci od nekdaj cenijo vsakega gosta. V preteklosti je imela vsaka hiša, ne glede na to, kako skromna je bila, posebno sobo za goste. Za goste se je vedno hranila najboljša posoda, najkakovostnejše meso, pa tudi živila, kot so jajca in kajmak. V Slavoniji so enkrat letno, od svete Katarine do božiča, zaklali svinjo za prekajevanje, tako da so jim s slamo zažgali dlako in meso začeli rezati na hrbtni strani. Izkoristil se je vsak kos svinje, razen parkljev. V preteklosti je bil sladkor kmetom dostopen v majhnih količinah, zato so sladice pekli z živili, ki so naravno sladka, npr. zavitke iz muškatne buče, sladkorne pese ali sezonskega sadja, medenjake iz medu sladkorne pese in preprosta peciva s slivovo marmelado, posebna specialiteta pa je bil kompot brez sladkorja – iz sušenih sliv ali na lističe narazenih posušenih jabolk in hrušk oziroma t. i. turšija iz divjih hrušk ali septembrskih hrušk. Ste vedeli, da so kulen, kulenova sestra in klobase dejansko surovo, sušeno meso, in da se iz ocvirkov in svinjske maščobe naredi odlično pecivo – čvarkare in salenjaki?

Kaj obiskati?

Vse najlepše iz narave je na slavonsko-srijemski mizi pripravljeno na najlepši možen način in postreženo z veliko ljubezni. V ruralni ali urbani okolici, na domačiji ali v mestni restavraciji so slavonsko-srijemski gastronomski užitki vrhunsko doživetje. Poskusite kulen v kraju Bošnjaci. Uživajte v razkošju sadnih izdelkov na tematski Poti sadne kapljice. Presenetite svoje brbončice z ribjim paprikašem brez kosti v Iloku in še neodkritimi specialitetami iz rečnih rib. Nagradite se s sladkim, a zdravim slavonskim medom.